Kako težko je mladim danes priti do stanovanja?

Takšno stanovanje si lahko v Ljubljani privošči mlad par z otrokom

Mladi Slovenci se od doma v povprečju odselijo pri 28,9 letih, kažejo podatki Eurostata iz leta 2024, kar je precej nad evropskim povprečjem, ki je bilo v enakem obdobju 26,2 leta. Najkasneje v Evropi se v povprečju odselijo Hrvatje, pri 31,8 letih, najhitreje pa Finci, pri 21,4 letih.

Čeprav so razlogi za relativno pozno selitev od doma različni, mnogi mladi kot oviro navajajo nedostopnost stanovanj: “S fantom sva oba redno zaposlena, zasluživa plačo, ki je nekoliko nad slovenskim povprečjem. Če ne želiva v Ljubljani bivati praktično v razpadajoči luknji, morava za stanovanje skupaj s stroški odšteti vsak po tretjino plače – in to za manjše stanovanje,” je povedala 24-letna Ljubljančanka, ki želi ostati anonimna.

Težko dostopna so stanovanja, vsaj brez pomoči staršev, tudi za nakup. Medtem ko je povprečna cena na kvadratni meter za rabljeno stanovanje v Ljubljani dosegla približno 4.300 evrov, kar je v primerjavi z letom 2015 122-odstotna rast cen, so se slovenske povprečne plače v enakem obdobju povečale za dobrih 50 odstotkov.

Ob nedostopnosti stanovanj nas je zanimalo: Ali imajo vaši otroci že rešeno stanovanjsko vprašanje? To je bilo vprašanje ankete, objavljene na naši FB skupnosti Nepremičnine od ust do ust. Večina anketiranih, natančneje 70 odstotkov vprašanih, odgovarja: moj otrok stanovanjskega vprašanja še nima rešenega.

V nadaljevanju:

Kakšen del plače mora za najem nameniti Ljubljančan?

Kakšno nepremičnino si lahko privošči mlada družina v Ljubljani?

Kaj je boljše: solastniški ali samostojni kredit?

Povprečen Ljubljančan mora za stanovanje odšteti več kot polovico plače

Povprečne najemnine v slovenski prestolnici so povprečnemu prebivalcu vse bolj nedostopne. Ob pregledu oglasov več spletnih portalov ugotovimo sledeče: za rabljeno enosobno stanovanje v velikosti 50 kvadratnih metrov bi odšteli med 700 in 900 evri na mesec – in to še pred obratovalnimi stroški.

Če predpostavimo, da je cena enosobnega stanovanja v velikosti 50 kvadratnih metrov 800 evrov, in k temu prištejemo še 150 evrov mesečnih obratovalnih stroškov, to pomeni, da bi povprečen Ljubljančan, katerega povprečna plača je po podatkih Statističnega urada v lanskem letu znašala približno 1.670 evrov neto, za takšno stanovanje odštel dobrih 56 odstotkov svojega prihodka.

Kakšno nepremičnino lahko kupi mlada družina s povprečnimi prihodki v Ljubljani?

Mlada družina z enim otrokom bo najpogosteje iskala stanovanje, ki ima vsaj eno ločeno sobo – torej enosobno stanovanje.

Če vzamemo povprečno ceno rabljenega stanovanja v Ljubljani, ki je lani znašala okoli 4.300 evrov na kvadratni meter, bi mlada družina za standardnih 50 kvadratnih metrov morala odšteti približno 215 tisoč evrov. To velja, če je stanovanje že opremljeno, brez potrebnih prenov, če družina kupuje brez nepremičninskega posrednika in če prodajalec poravna davek na promet nepremičnin – kar pa v praksi pogosto ni tako. Če kateri od teh pogojev ne drži, je treba računati še 20 do 30 tisočakov več.

Pa si mlad par s povprečnimi prihodki lahko privošči takšno stanovanje? Pari lahko kredit najamejo skupaj, kot solastniki nepremičnine in kredita. To pomeni, da banka upošteva prihodke obeh, kar poveča kreditno sposobnost. Če ima par povprečno ljubljansko plačo, torej 1.670 evrov na osebo, skupaj 3.340 evrov in enega otroka, ter mesečne osnovne stroške okoli 1.500 evrov plus 300 evrov za lizing avtomobila, znaša najvišji možni mesečni obrok kredita med 1.200 in 1.300 evri. Točen znesek je seveda odvisen od konkretnega primera in od banke.

Ob predpostavki 20-letne dobe odplačevanja ( takšna doba še omogoča fiksno obrestno mero pri večini bank), bi par lahko dobil približno 235 tisoč evrov kredita. A ne pozabimo: banke za nakup ponavadi zahtevajo vsaj 20-odstotni polog, kar za tak kredit pomeni okoli 47 tisoč evrov lastnih sredstev. To pomeni, da bi moral vsak od partnerjev privarčevati približno 23.500 evrov.

Natančneje: če bi nekdo s povprečno plačo mesečno namenil 20 odstotkov svojega prihodka varčevanju, bi to pomenilo, da bi za privarčevanih 23,5 tisoč evrov potreboval šest let. Vendar je ob tem pomembno poudariti, da mladi ob vstopu na trg dela ponavadi ne dobijo plače v višini 1.630 evrov, temveč pogosto začnejo pri plačah, ki se gibljejo med 1.200 in 1.500 evri neto, vključno z dodatki. Upoštevajoč nižje začetne plače, bi posameznik za varčevanje takšnega zneska lahko potreboval tudi med 8 in 12 let.

Na koncu izračuna dobimo realno sliko: mlada družina s povprečnimi prihodki v Ljubljani si lahko privošči rabljeno stanovanje velikosti približno 65 kvadratnih metrov, če je par pred tem privarčeval vsaj 23,5 tisoč evrov na osebo.

Kaj je boljše: solastniški ali samostojni kredit?

Pred nakupom skupne nepremičnine je pomembno vprašanje: ali naj par vzame skupni ali ločen kredit za nakup stanovanja?

Skupni kredit pomeni, da sta oba partnerja formalna dolžnika in solastnika nepremičnine. Prednost je jasna – banka upošteva prihodke obeh, kar omogoča večjo kreditno sposobnost in nakup večjega stanovanja, hkrati oba enakovredno pridobita pravice do nepremičnine. Obstaja pa tudi tveganje: ker sta oba odgovorna za celoten kredit, je v primeru izgube prihodka ene osebe druga oseba dolžna odplačevati celoten znesek kredita.

Če kredit vzame le ena oseba, je formalni dolžnik samo ona, drugi partner pa lahko deluje kot sopodpisnik. Banka pri tem upošteva le dohodek dolžnika, kar sicer lahko omeji višino kredita, vendar je to boljša rešitev, če je dohodek ene osebe nestabilen. Prednost te rešitve je jasna razmejitev odgovornosti in enostavnejša administracija, slabost pa manj enakopravno lastništvo nepremičnine.

Zaključek? Za mlade pare z enakovrednima prihodkoma in željo po solastništvu je pogosto najbolj smiselna izbira skupni kredit – omogoča več fleksibilnosti, pravično delitev lastništva in bolj realne možnosti za nakup sanjskega stanovanja.

Članki, ki bi vas tudi lahko zanimali: 

Slovenci visoko na lestvici po številu drugih domov

Zavarovanje nepremičnine: kaj, kako, zakaj?

Slovenski nepremičninski trg v preobratu: letos več poslov, cene vztrajno navzgor

Besede, ki se pojavljajo v članku: 

Mladi, Ljubljana, stanovanje, nepremičnina, cena, kvadratni, meter, kredit, plača, družina, otroka, najemnina, stroški, banka, obrestna, doba, odplačevanje, solastništvo, polog, prihodki, dostopnost, trg, rabljen, enosobno, enota, varčevanje, prihod, pogodba, obveznosti, zakon.

Uredniške smernice N24.si

Uredništvo N24 pripravlja vsak članek v skladu s strogimi kakovostnimi smernicami in se pri tem opira na zanesljive vire. Naši uredniki in urednice imajo visoko raven znanja o nepremičninah in vas kot strokovnjaki obveščajo z informativnimi in zaupanja vrednimi vsebinami. Naše vsebine nenehno izboljšujemo in optimiziramo ter se trudimo, da so čim bolj prijazne bralcu.

To besedilo je zgolj informativne narave in ne nadomeščata pravnega nasveta. Priporočamo, da se za konkretne nasvete obrnete na odvetnika, specializiranega za nepremičninsko pravo.