Slovenski nepremičninski trg v preobratu: letos več poslov, cene vztrajno navzgor

Že nekaj časa na mnogih medijskih portalih, pa tudi med pogovori, poteka sledeča diskusija: nepremičnine so vse dražje, kljub temu da njihova prodaja v zadnjih letih nekoliko upada.

In res, v lanskem letu je GURS ugotovil tako: po Sloveniji se je lani prodalo za med 15 in 20 odstotkov manj stanovanj v primerjavi z letom 2023, število prodaj stanovanjskih hiš je bilo manjše za 10 do 15 odstotkov. V primerjavi z letom 2021 se je število prodaj stanovanj in stanovanjskih hiš zmanjšalo za med 35 in 40 odstotkov. Lani je bil tako v Sloveniji že tretje leto zapored zaznan trend upadanja števila kupoprodaj vseh vrst nepremičnin, s sočasno rastjo cen.

Ob napovedih nekaterih, da naj bi na slovenskem nepremičninskem trgu kmalu sledil upad prenapihnjenih cen, nas je zanimalo, kaj se dejansko dogaja letos? Je število prodanih nepremičnin po treh letih zaporednih upadov letos naraslo? Kaj se dogaja s cenami? Odgovore na vprašanja smo poiskali z uporabo podatkov cenilskega podjetja Valuer, kjer so obravnavali število prodaj stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji med januarjem in junijem letos.

Povedano na kratko: polletni rezultati na slovenskem nepremičninskem trgu kažejo na rahlo medletno rast prodaje stanovanj in stanovanjskih hiš, ob tem pa so se zvišale tudi cene. Kljub temu pa prodaja še vedno močno zaostaja za številkami iz leta 2023, ko je bilo prodanih kar 40 odstotkov več enot.

V nadaljevanju: 

Stanovanja in hiše medletno dražje za več kot polovico 

Prodaja letos v primerjavi z letom 2023 nižja za 40 odstotkov 

Banka Slovenije o razlogih za rast cen nepremičnin

Bo Slovenija lahko do leta 2035 zgradila 20 tisoč novih stanovanj?

Letošnje številke: stanovanja in hiše medletno dražje za več kot polovico

Med januarjem in junijem je bilo prodanih 3747 stanovanjskih hiš in stanovanj, kar je 8 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko je bilo sklenjenih 3469 poslov.

Povprečna pogodbena cena teh nepremičnin je dosegla 251.977 evrov, kar pomeni skok za 52 odstotkov glede na lansko leto, ko je bila povprečna pogodbena cena 165.391 evrov. Še posebej izrazita je rast cen na kvadratni meter: z 2.161 evrov lani na 3.107 evrov letos, kar predstavlja 44-odstotno rast.

V primerjavi z 2023 je bilo v prvem polletju letos prodanih 40 odstotkov manj hiš in stanovanj

Čeprav je število prodanih stanovanj in hiš letos v primerjavi z lanskim polletjem naraslo, je bila prodaja v primerjavi s prvim polletjem leta 2023 še vedno občutno manjše. Natančneje, je bilo v prvem polletju leta 2023 prodanih 6293 stanovanj in hiš, oziroma približno 40 odstotkov več, kot v enakem obdobju letos. 

Poglejmo še številke samo za stanovanja. V prvem polletju letošnjega leta je bilo prodanih 2693 stanovanj, kar je 9 odstotkov več kot lani, ko je bilo prodanih 2464 stanovanj. Je pa številka občutno manjša od prvega polletje 2023, ko je bilo prodanih 3810 stanovanj, oziroma skoraj 30 odstotkov stanovanj več, kot letos. 

So pa letos zrasle cene tako v primerjavi z lanskim polletjem, kot tudi v primerjavi s predlanskim polletjem. Povprečna cena stanovanja se je povzpela na 165.672 evrov, kar je približno 5 odstotkov več kot lani in 21 odstotkov več kot pred dvema letoma.

Banka Slovenije: Ponudba povpraševanju ne sledi ob visokih stroških gradnje in upadu izdanih gradbenih dovoljenj

Banka Slovenije je v poročilu o finančni stabilnosti, ki ga je objavila aprila letos, zapisala: »Ponudba stanovanjskih nepremičnin že dalj časa zaostaja za povpraševanjem, kar prispeva k rasti cen stanovanjskih nepremičnin.« Poudarjajo, da gradnjo novih stanovanjskih stavb otežujejo visoki stroški materiala, dela in pomanjkanje delavcev. »Gradbeni stroški za nova stanovanja so bili v zadnjem četrtletju leta 2024 za kar 31,3 odstotka višji kot v povprečju leta 2021, ko so gradbeni stroški začeli hitreje naraščati,« so zapisali v poročilu.

»Ob tem se je delež bruto investicij v stanovanja v BDP do zadnjega četrtletja 2024 znižal na 2,6 odstotka, kar je precej manj od povprečja evrskega območja, ki znaša 5,6 odstotka.«

Opozarjajo tudi na upad števila izdanih gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe – v lanskem letu so bila medletno nižja za 14,1 odstotka, izdanih je bilo 4.339 dovoljenj.

Slovenija načrtuje 20 tisoč novih enot do leta 2035. Pa je to izvedljivo?

Pisali smo že, da bo vlada v prihodnjih desetih letih za gradnjo novih javnih najemnih stanovanj namenila skupaj milijardo evrov. Slovenski trg naj bi tako do leta 2035 dobil 20 tisoč novih stanovanjskih enot. To bi močno razbremenilo nepremičninski trg, kjer je presežek povpraševanja nad ponudbo očiten.

Vendar Dušan Lazar, direktor in lastnik franšize nepremičninske agencije C21, opozarja, da problem slovenskega nepremičninskega trga ni pomanjkanje denarja, temveč birokratske ovire. »Izdajanje gradbenih dovoljenj je izredno počasno, enako velja za spremembe prostorskih načrtov. Tudi občine pogosto potrebujejo več let, da pridejo do vseh potrebnih dovoljenj,« opozarja in doda, da je pridobivanje novih zazidljivih parcel še vedno zapleteno, kljub državni podpori pa se postopki ne izvajajo dovolj hitro.«

Vpogleda v to, koliko nepremičninskih enot je v gradnji ta hip, žal nimamo. Je pa zanimiv zapis ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je na začetku letošnjega leta zapisal, da je v procesu gradnje in pridobivanja gradbenega dovoljenja v Ljubljani, ki je najbolj obremenjen nepremičninski trg v Sloveniji, trenutno 2.000 stanovanj.

Članki, ki bi vas tudi lahko zanimali: 

Milijarda evrov za gradnjo stanovanj ne bo rešila nepremičninskega trga 

Slovenija tujcem? Koliko nepremičnin tujci dejansko kupujejo v Sloveniji

Ljubljanski nepremičninski trg: na katerih mikrolokacijah so cene zrasle najbolj?

Besede, ki se pojavljajo v članku: