Na Danskem so stanovanjske nepremičnine cenovno najbolj dostopne domačinom, ponujajo namreč najboljše razmerje med povprečnimi dohodki in cenami, kljub temu, da je Danska sicer država med najvišjimi življenjskimi stroški v Evropi, ugotavljajo v poročilu BestBrokers. Koliko mesečnih neto plač bi moral za stanovanje v velikosti 100 kvadratnih metrov odšteti povprečen prebivalec Danske in koliko povprečen Slovenec, Italijan, Slovak?

V nadaljevanju:

Koliko stanejo stanovanja na Danskem?

Kako dostopna so stanovanja v Sloveniji?

Kje se stanovanjske nepremičnine dražijo najbolj?

Kakšne so napovedi za prihodnost evropskih stanovanjskih nepremičnin?

Koliko stanejo stanovanja na Danskem?

Za stanovanje na Danskem bi odšteli 114 neto mesečnih plač. To je precej manj kot v Italiji, kjer bi morali odšteti več kot 150 mesečnih neto plač in na Slovaškem, kjer bi morali odšteti več kot 180 povprečnih mesečnih neto plač. Analitiki relativno ugodnost stanovanjskih nepremičnin na Danskem pripisujejo visokim plačam. Po najnovejših podatkih Eurostata, ki jih povzema spletni portal Euronews, je bila povprečna bruto mesečna plača na Danskem predlani med najvišjimi v Evropi. Neto je znašala dobrih pet tisoč evrov, višjo plačo je imel le še Luksemburg. 

Kako dostopna so stanovanja v Sloveniji? 

Če upoštevamo srednjo ceno kvadratnega metra rabljenega stanovanja v prvem polletju lani, ki je bila glede na podatke Gurs 2550 evrov, in povprečno neto mesečno plačo, ki je v enakem obdobju znašala približo 1500 evrov neto, bi za stanovanje v velikosti 100 kvadratnih metrov morali odšteti približno 170 meto mesečnih plač.

To pomeni, da smo nekje med Italijo in Slovaško, slednja je sicer poleg Češke in Švice med državami, kjer je dostopnost stanovanjskih nepremičnin najslabša. 

Dogajanje po Evropi: največje rasti cen v srednji in vzhodni Evropi

Po podatkih Eurostata so se cene stanovanj v prvem četrtletju 2025 na letni ravni zvišale za 5,7 odstotka, najemnine pa za 3,2 odstotka. V Sloveniji je bila v enakem obdobju rast cen stanovanj 3,2 odstotna, torej pod povprečjem Evropske Unije. 

Najbolj so v tem obdobju zrasle cene v srednji in vzhodni Evropi – med drugim v Romuniji, na Poljskem in Madžarskem, kjer so cene nepremičnin zrasle za 8–10 odstotkov na medletni ravni. S tem je rast cen stanovanj precej presegla rast plač in zmanjšala dostopnost

Glavni razlogi za rast v teh državah so kronične pomanjkljivosti stanovanjskih nepremičnin na trgu ob hitri urbanizaciji in prilivom beguncev ob rusko ukrajinski vojni, povpraševanje na Madžarskem spodbujajo še državni dodatki družinam. Prispevajo še inflacija in naraščajoči stroški gradnje in povečano zanimanje tujih investitorjev.  

Kakšne so napovedi za prihodnost?

Analitiki napovedujejo, da se bodo cene stanovanj v EU do konca leta 2025 zvišale še za 3–4  odstotkov, najemnine pa za dva odstotka. Na rast bodo vplivali omejena ponudba, visoki stroški gradbenega materiala ter trajno povpraševanje, visoke obrestne mere pa bi lahko omejile dostop do hipotekarnih posojil.

Članki, ki bi vas tudi lahko zanimali: 

Nakup nepremičnine na Hrvaškem: kako do kredita in kaj morate vedeti?

Slovenske najemnine rastejo 2,5-krat hitreje od povprečja v Evropi

Besede, ki se pojavljajo v članku: 

Danska, stanovanja, cene, nepremičnine, dostopnost, plače, Evropi, Sloveniji, povprečna, mesec, neto, rast, najemnine, država, trg, Evrope, urbanizacija, investitorjev, inflacija, stroški, gradnje, ukrajinski, vojni, družinam, kvartal, Eurostat, Gurs, analitiki, napovedi, ponudba.

Uredniške smernice N24.si

Uredništvo N24 pripravlja vsak članek v skladu s strogimi kakovostnimi smernicami in se pri tem opira na zanesljive vire. Naši uredniki in urednice imajo visoko raven znanja o nepremičninah in vas kot strokovnjaki obveščajo z informativnimi in zaupanja vrednimi vsebinami. Naše vsebine nenehno izboljšujemo in optimiziramo ter se trudimo, da so čim bolj prijazne bralcu.

To besedilo je zgolj informativne narave in ne nadomeščata pravnega nasveta. Priporočamo, da se za konkretne nasvete obrnete na odvetnika, specializiranega za nepremičninsko pravo.