Zakaj je nujno izboljšati slovenski bančni sistem za boljšo zaščito potrošnikov?
Avtor: N24 · 4. september 2024
Slovenski bančni sistem vsako leto potrošnike stane več deset milijonov evrov. To je posledica manipulacij s strani bank, visokih stroškov, nepreglednosti in pomanjkanja ukrepov za zaščito komitentov. Poleg tega je slovenski bančni sistem zaostaja za evropskimi standardi na področjih, kot so preglednost, digitalizacija in dostop do informacij. Zato je potrebna korenita sprememba sistema, ki bi zagotovila popolno zaščito potrošnikov v skladu z regulativami Evropske unije.
Primerjava slovenskega bančnega sistema z Nemčijo in Avstrijo
Slovenski bančni sistem je vsaj deset let za svojim časom v primerjavi z državami, kot sta Nemčija in Avstrija. V teh državah so potrošniki bolje zaščiteni zaradi večje preglednosti in digitalizacije bančnih storitev. Na voljo imajo tudi številne neodvisne portale za primerjavo bančnih ponudb, kar jim omogoča hitre in informirane odločitve. Ti portali spodbujajo konkurenčnost med bankami in preprečujejo manipulacije, kar izboljšuje celotno izkušnjo za potrošnike.
Ključne razlike med slovenskimi in tujimi bančnimi sistemi:
1. Dostop do informacij: V Nemčiji in Avstriji lahko potrošniki prek platform, kot so Check24, Verivox in Finanzcheck, enostavno primerjajo bančne storitve. Te platforme zagotavljajo jasne in celovite informacije o obrestnih merah, pogojih kreditov in drugih bančnih storitvah. V Sloveniji take možnosti ni, saj banke pogosto ne razkrivajo dovolj informacij, kar otežuje primerjavo in izbiro.
2. Izobraževanje bančnih zaposlenih: V tujini je veliko poudarka na ustreznem usposabljanju bančnih uslužbencev, da so ti dobro seznanjeni z zakonodajo in potrebami potrošnikov. V Sloveniji pa zaradi pomanjkljive izobrazbe zaposlenih pogosto prihaja do zavajajočih informacij.
3. Fiksacija obrestnih mer: V Nemčiji in Avstriji potrošniki pogosto uživajo ugodnejše pogoje za fiksacijo obrestnih mer pri kreditih, kar jim omogoča večjo stabilnost pri načrtovanju financ. V Sloveniji je ta praksa redkejša, kar povečuje negotovost za potrošnike.
Pomanjkljivosti slovenskega bančnega sistema in predlagane rešitve
Slovenski zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2) ima številne pomanjkljivosti, ki omejujejo preglednost trga in zmanjšujejo zaščito potrošnikov:
• Nepreglednost pogojev: Trenutna zakonodaja ne zahteva jasne predstavitve bančnih pogojev, kar potrošnikom otežuje primerjavo različnih ponudb.
• Pomanjkanje konkurence: Banka Slovenije pogosto zavira izdajo licenc kreditnim posrednikom, kar omejuje konkurenco in zmanjšuje možnosti za boljše storitve za potrošnike.
• Neusklajenost z EU direktivami: Slovenska zakonodaja ni v celoti usklajena z evropskimi direktivami, kar vodi do nižje stopnje zaščite potrošnikov (direktive 2008/48/ES , 2011/90/EU in 2014/17/EU).
OECD in ECB že vrsto let opozarjata, da slovenski bančni sistem potrebuje bistvene reforme za izboljšanje transparentnosti in konkurenčnosti. OECD v svojem poročilu za leto 2024 poudarja, da trenutna nepreglednost trga vodi do višjih stroškov za potrošnike ( https://www.oecd.org/en/publications/oecd-economic-surveys-slovenia-2024_bc4a107b-en.html), ECB pa je že večkrat pozvala Slovenijo, naj prilagodi svojo zakonodajo evropskim standardom (https://www.ecb.europa.eu/mopo/coll/coll/ncbpractices/html/slovenia.en.html).
Prednosti uvedbe primerjalnih portalov v Sloveniji
Vzpostavitev neodvisnih portalov za primerjavo bančnih storitev bi imela več koristi za slovenske potrošnike:
• Večja preglednost: Portal bi omogočil enostaven dostop do primerjav bančnih storitev, kar bi omogočilo bolj informirane odločitve.
• Izboljšana konkurenčnost: Z večjo preglednostjo bi banke morale bolj tekmovati z ugodnimi pogoji, kar bi znižalo stroške za potrošnike.
• Večja zaščita potrošnikov: Boljša informiranost bi zmanjšala možnost sklenitve pogodb pod neugodnimi pogoji.
Zaključek
Slovenski bančni sistem nujno potrebuje reforme za izboljšanje preglednosti in zaščite potrošnikov. Uvedba primerjalnih portalov, boljše usposabljanje bančnih zaposlenih in večja digitalizacija so ključni koraki za vzpostavitev poštenega in konkurenčnega trga. S prilagoditvijo zakonodaje evropskim standardom in boljšim nadzorom nad bančnimi praksami bi slovenski potrošniki pridobili boljši dostop do informacij in bili bolje zaščiteni pred manipulacijami in nepreglednimi praksami.
Avtor: Dimiter Kirkov - CEO N24 d.o.o.
Besede, ki se pojavljajo v članku: stanovanjski kredit Slovenija, OECD poročilo Slovenija, ECB priporočila, Zakon o potrošniških kreditih, transparentnost bančnega trga, primerjava stanovanjskih kreditov, direktiva 2008/48/ES, direktiva 2011/90/EU, direktiva 2014/17/EU, Banka Slovenije, nepreglednost kreditnega trga, digitalne rešitve za bančni trg, bančna nepreglednost Slovenija, tehnična zaostalost bančnega sistema, prihranek slovenskih potrošnikov, digitalizacija bančnega sistema.