Če smo še v predkoronskem letu 2019 v Mariboru lahko kupili rabljeno stanovanje za povprečnih 1.130 evrov na kvadratni meter, bi danes za enako stanovanje plačali več kot dvakrat več, 2.700 evrov na kvadratni meter po podatkih GURS. Gre za presenetljiv skok, o katerem so nekateri šepetali že nekaj let nazaj, spet drugi so skeptično vihali nos nad investiranjem v drugo največje mesto v državi.
Poglejmo, kakšne so bile rasti cen v zadnjih petih letih: povprečna cena rabljenega stanovanja se je zvišala za več kot 130 odstotkov, najhitreje so rasle med letoma 2021 in 2024 – v manj kot treh letih se je kvadratni meter podražil za več kot 1.000 evrov.
Kakšne so bile rasti cen v primerjavi z Ljubljano? Preberite v nadaljevanju.
V nadaljevanju:
Kako so se gibale cene v zadnjih petih letih?
Kaj pa Ljubljana?
Dostopnost stanovanj: Maribor vse bližje ljubljanski nedosegljivosti
Kaj poganja cene v Mariboru?
Kako so se gibale cene v zadnjih petih letih?
Leta 2019 je povprečna cena kvadratnega metra znašala 1.130 evrov, leto kasneje že 1.400 evrov. Do leta 2021 je zrasla na 1.620 evrov, nato pa se je začel še izrazitejši skok: v letu 2022 je cena prvič presegla mejo dveh tisočakov in dosegla 2.020 evrov. V letu 2023 je narasla na 2.180 evrov, letos pa povprečna cena kvadratnega metra že znaša 2.700 evrov. V petih letih se je tako cena rabljenega stanovanja v Mariboru zvišala za več kot 130 odstotkov.
K temu velja dodati še podatek, da je mediano leto izgradnje mariborskih stanovanj na trgu 1971, kar pomeni, da še vedno govorimo predvsem o starejših stanovanjih, torej stanovanjih, ki imajo pogosto z manjše tlorise in omejeno energetsko učinkovitost.
Vrednost rabljenega stanovanja v velikosti 60 kvadratnih metrov je tako zrasla z okvirnih 67.800 evrov (v letu 2019) na današnjih 162.000 evrov.
Kaj pa Ljubljana?
Poglejmo rast povprečne cene na kvadratni meter za rabljeno stanovanje v Ljubljani. Med leti 2019 in 2024 so cene zrasle z 2.800 na 4.510 evrov za kvadratni meter, torej za približno 61 odstotkov. Rast cen je bila stabilna, podkrepljena predvsem z močnim povpraševanjem in pomanjkanjem novih stanovanj, a precej bolj zadržana, kot v Mariboru, kjer je bila rast več kot 130 odstotna v enakem obdobju.
Dostopnost stanovanj: Maribor vse bližje ljubljanski nedosegljivosti
Poglejmo konkretno; V letu 2024 bi za rabljeno mariborsko stanovanje v velikosti 60 kvadratnih metrov odšteli približno 162.000 evrov. Povprečna neto plača v Podravski regiji je bila v istem obdobju okoli 1.350 evrov po podatkih SURS, kar pomeni, da bi moral kupec za takšno stanovanje odšteti približno 120 mesečnih plač.
V Ljubljani je bila medtem povprečna cena kvadrata 4.510 evrov, kar pomeni, da bi za rabljeno stanovanje enake velikosti odšteli 270.600 evrov. Če upoštevamo, da so plače v prestolnici običajno okoli 15 odstotkov višje od slovenskega povprečja, bi povprečni Ljubljančan leta 2024 zaslužil okoli 1.755 evrov neto. Za nakup stanovanja bi tako moral nameniti približno 154 mesečnih plač.
Kaj poganja cene v Mariboru?
Na rast cen vpliva več dejavnikov. Eden ključnih je povečan interes vlagateljev, ki v mestu vidijo potencial za dolgoročni donos. Predvsem v času, ko so vlagatelji bežali iz volatilnih borz in kriptotrga, je nepremičnina ostala otipljiva in relativno varna naložba. Maribor je bil za vlagatelje privlačen kot mesto, kjer so cene precej zaostajale za ljubljanskimi, hkrati pa je možnosti za oddajanje študentom veliko. Prav tako so svoje naredile nizke obrestne mere v preteklih letih, rast študentske populacije in tudi turistični preboj mesta.
Velik vpliv na trg ima tudi omejena ponudba novogradenj, ki jo, podobno kot v Ljubljani, omejujejo številne ovire. Kot je za spletni portal mariborinfo poudarila Mojca Žižek Mesarec iz Galea nepremičnine, je težava večplastna: »Glavni razlogi so pomanjkanje primernih zemljišč za gradnjo, dolgotrajni in zapleteni birokratski postopki ter občutno višji stroški gradnje, ki vplivajo na odločitve investitorjev.« Doda, da so se stroški materiala in delovne sile v zadnjem letu opazno zvišali, kar v kombinaciji s kompleksno regulativo prinaša številne zamude in frustracije – tako za investitorje kot za končne kupce.
Članki, ki bi vas tudi lahko zanimali
Kako težko je mladim danes priti do stanovanja?
Zemljiška knjiga: tri ključne stvari, ki jih morate preveriti pred nakupom nepremičnine
Besede, ki se pojavljajo v članku
